Pri ločevanju prostorov kadar smo deležni “prisile”, da iz enega prostora naredimo dva, najpogosteje v Sloveniji še vedno posegamo po enostavnih, hitrih in tudi cenovno dovolj ugodnih rešitvah. Med te, vsaj sodeč pop podatkih raziskave, ki smo jo opravili, sodi zanesljivo vgradnja predelnih sten s knaufom, nato sledijo lesene predelne stene, med redkeje (a vseeno ne zanemarljivo malo) pa posegamo po rešitvah s predelnimi stenami iz stekel, drsnih vrat ali kakršnekoli druge premične stene.
Vsaka izmed rešitev zagovoto ima svoje prednosti, pri čemer predvsem pri premičnih pregradah prednjači možnost prestavitve pregrade (vključno z lažjo in hitrejšo morebitno demontažo), ponavadi tudi hitrejša montaža ter manjši poseg v smislu umazanije, financ in same osebne naše vpletenosti v montažo takšne stene.
Med glavne prednosti “fiksne” pregrade sodi v primerjavi s premično pregrado, boljša tako toplotna kot zvočna izolacija. A slednje zahteva večji poseg, v določenih primerih tudi gradnjo zidu na novo ob celo morebitnih rušitvah ali prestavitvah nosilcev, sten in podobnega.
Po pregradah “prehodnega” značaja posegamo predvsem kadar iščemo rešitve za na primer otroške sobe. Ko na primer do nedavnega dva skupaj bivajoča otroka kar naenkrat odrasteta in nova življenska situacija ter potrebe zahtevajo, da prostore ločimo. Pogosto se za premične variante odločamo tudi kadar nismo povsem prepričani v to, da bo naša rešitev trajna. Zna namreč biti, da bomo v prihodnosti ponovno posegli ali se navdušili nad preureditvijo. S čimer ni nič narobe, saj nas je ogromno, ki vsake toliko časa, svojim bivališčem (pa naj si bodo večja ali manjša), želimo vdahniti svežino, “extreme makeover” ali pa dodaten “delovni” prostor.
Med pogoste vzroke pregraditve prostorov sodi tudi “prisilka”, ki zaradi enih vhodnih vrat v določen prostor, pač drugačne rešitve (razen morebitnega podiranja sten), ne omogoča drugačne rešitve.
In, hkrati se za premične pregrade pogosto odločamo tudi kadar želimo prihraniti s prostorom. Navadno odpiranje vrat pač zahteva, da je na vsaki stran vratnih kril dovolj prostora, da imamo vrata kam odpreti ter, da je tako izhajanje kot vstopanje v prostor enostavno in prostorno. Drsna vrata, po drugi strani, tega prostora ne zahtevajo.
Če samo pogledamo materiale iz katerih vse je mogoče narediti drsna vrata in pregrade (raznobarvna stekla in iverali, ogledala, fototapete in še bi lahko naštevali) ne čudi, da je vse več ljudi, ki se odloča za drsna vrata kot rešitev pregraditve enega prostora v dva ali celo več.
Pogost prostor za pregraditev z drsnimi vrati so tudi dnevne sobe, saj na novo nastala situacija (recimo zaposlitev doma enega izmed zakoncev), zahteva dodaten delovni prostor, knjižnico ali drugačen, miren in za delo primeren kotiček. Ali pa v dnevni sobi uporabimo pregrado za to, da obiskovalcem in gostom umaknemo pogled od reči, ki jih moramo imeti, a vseeno ni ravno potrebno, da jih v vsakem trenutku tudi vidi vsak (na primer sesalci, košare za perilo, škatle, kovčki, zabojniki,…).
Ker praviloma pregradna stena v spalnico ne sodi (?), se v tem prostoru namesto rešitve, ki bi omogočala dodaten prostor raje poslužimo drugačnih rešitev: npr. vgradna omara ali pa dvižna postelja, kamor lahko v miru spravimo vse stvari, ki jih ne potrebujemo ravno vsak dan. A kljub temu želimo, da so pri roki.